Psalms 35

35. Poglavje

1{Psalm Davidov.} Bojuj se, Gospod, zoper nje, ki se bojujejo z menoj, vojskuj se ž njimi, ki se vojskujejo z menoj. 2Zgrabi ščit veliki in mali in vstani meni v pomoč. 3In potegni sulico in zapri pot njim, ki me preganjajo; reci duši moji: Jaz sem rešenje tvoje. 4Sramujejo se naj in v sramoto pridejo, kateri iščejo duše moje, umekniti se morajo in rdečica naj jih oblije, kateri mi nameravajo hudo. 5Bodo naj kakor pleve pred vetrom, in angel Gospodov naj jih podi. 6Temna bodi njih pot in polzka, in angel Gospodov naj jih preganja. 7Ker brez vzroka so mi skrito nastavili mrežo svojo, brez vzroka jamo izkopali duši moji. 8Poguba naj pride nanj iznenada, in naj ga ujame mreža njegova, ki jo je skril, v pogubo naj pade vanjo. 9In duša moja se bo radovala v Gospodu, veselila se v rešenju njegovem. 10Vse kosti moje bodo govorile: Gospod, kdo je tebi enak? Siromaka otimlješ iz rok močnejšega od njega, siromaka in ubožca iz rok njega, ki ga pleni. 11Priče vstajajo krivične, česar si nisem v svesti, me izprašujejo. 12Hudo mi vračajo za dobro; zapuščena je duša moja. 13In vendar sem jaz, ko so bili bolni, oblečen v raševino, s postom pokoril dušo svojo, in molitev moja se je vračala v nedrije moje. 14Vedel sem se, kakor bi mi bil prijatelj ali brat, kakor žalujoč po materi, sem hodil sključen v žalni obleki. 15Oni pa so se radovali moje hromote in se zbirali, zbirali so se zoper mene, druhal hudobna, in nisem tega vedel, psovali so me in niso nehali; 16kakor brezbožni zabavljivci pri pojedinah so s svojimi zobmi režali name. 17Gospod, doklej boš gledal? Reši dušo mojo njih pogube, mladih levov edino mojo. 18Slavil te bom v velikem zboru, med ljudstvom obilim bom te hvalil. 19Naj se ne radujejo nad menoj, ki so mi neprijatelji iz krivih vzrokov; kateri me sovražijo brez vzroka, naj ne mežikajo z očesom. 20Miru namreč ne govore, temuč zoper mirne v deželi izmišljajo zvijačne stvari. 21In proti meni široko režé, govoreč: Prav, prav, oko naše vidi! 22Vidiš to, Gospod, ne molči torej; Gospod, ne bivaj daleč od mene. 23Zbúdi se in vstani na sodbo mojo, Bog moj in Gospod moj, na pravdo mojo. 24Sodi me po pravičnosti svoji, Gospod, Bog moj, in naj se ne veselé nad mano. 25Naj ne govoré v srcu svojem: Aha, tako smo želeli! ne govoré naj: Pogoltnili smo ga. 26Osramočeni naj bodo in zardé vsi skupaj, ki se vesele nesreče moje; s sramoto naj se zagrnejo in nečastjo, kateri se povzdigujejo proti meni. 27A prepevajo naj in se radujejo, kateri se veselé pravičnosti moje, in govoré naj vedno: Poveličevan bodi Gospod, ki se veseli miru svojega hlapca. 28In jezik moj bo oznanjal pravičnost tvojo, ves dan hvalo tvojo.
Copyright information for SloChraska